V ponedeljek je spet prvouro slovenščina in učiteljica nahruli Janezka:” Kakšno sramoto si naredil meni, ravnatelju, šoli, neverjetno, le kako si si lahko izmislil stavek, naša mačka je skotila sedem muckov in vsi so simpatizerji Janeza Janše ??!?”
Pa pravi Janezek:” Gospa učiteljica, samo trije mucki so še Janševi simpatizerji!”
Učiteljica ponori:” Janezek, a ti mene zajebavaš? Zadnjič sedem muckov, danes trije mucki Janševi simpatizerji, kaj se to pravi?”
Janezek:” Gospa učiteljica, ostali so včeraj spregledali!”

Ker so alergične na cvetni prah!

Povprečen bralec se je do tu že 3x vprašal kaj bo sledilo predolgemu uvodu, marsikdo pa je že obupal. Tudi sam bi verjento obupal, ker konec koncev gre za nakladanje še enega človeka, ki ima pač preveč časa. Mogoče. Z temle uvodom poskušam prikazati življenje povprečnega faliranega študenta ter dobrine, ki jih uporablja v svojem življenju. Falirani študent niti ni nujno taka lenoba kot bi si povprečen opazovalec lahko predstavljal. Predvsem čez vikende, oziroma v času, ko sem doma sem precej aktiven, okoli hiše je vedno ogromno za postorit, hišo renoviramo, tako, da dela, se ne manjka. Obenem pa se še glasbeno udejstvujem v Pihalnem orkestru, igram kitaro, kolesarim, fotografiram, berem knjige, gledam razne serije in filme, berem razne bloge in forume na nekaterih aktivno sodeuljem… ja še precej precej stavri počnem, ki pa jih nebom našteval. Torej, med vsem tem naštevanjem kaj vse počnem, naj bralec prosim najde stvar, ki sem jo jaz ustvaril, ki bo sočloveku priskerbela osnovne dobrine za življenje. Je ni ane? Kaj pa kako orodje? Ga ni ane? Mogoče sem kot precej aktiven faliran študent ustavril kako objavo, ki bo komu razprla oči, mu pomagala pri kateremu izmed njegovih problemov, spravil sosede ob živce z brenkanjem po kitari, mogoče… Nič oprijemljivega. Torej večino časa niti nevem kaj počnem, ko pa kaj počnem ne ustvarim nič življensko pomembnega, to pa je pravzaprav vse kar zahodna civilizacija počne. Živi od dela drugih, si gre drug drugemu na živce, “olajšuje” delo in ustvarja ogromne zbirke informacij, katere ubistvu ne koristiju prav ničemur kot samo ustvarjanju novih informacij. Ogromno dela in energije se porabi za ohranjanje in zaščito le teh informacij, ki pa same po sebi niso vredne popolnoma nič. Vse kar nam koristijo je, da z njimi nekoga spravimo ob živce ali pa se obranimo pred nekom, ki nas poskuša spraviti ob živce.

No, da počasi preidem na končno misel. Koliko izdelkov sem uporabil, proizvedel pa nič. Svetovna populacija šteje po statističnih podatkih 6,3 milijarde ljudi, od tega jih 60% živi na območju azije. Torej tam od koder prihajajo naše dobrine. Oziroma, po statističnih podatkih predstavlja razviti svet le 16% svetovnega prebivalstva in pada. No malce grobo rečeno 84% ljudi na svetu ustvarja hrano in ostale dobrine za 16% procentov ljudi ki ustvarjajo informacije. Ko sem cimru omenil, da svet kot ga pozna on živi na račun nerazvitih držav me je napizdu, da kaj “bluzim”. Poskusil sem mu razložit, da tako potratno kot živi 16% ljudi na tem svetu nikakor nebi moglo živet vseh 6,3 milijarde ljudi a brez uspeha. Torej, če pomagamo državam v razvoju bomo ubistvu uničili naš način življenja, ker bo pri njih kupna moč zrasla in bo več hrane in dobrin ostalo pri njih, mi bomo jedli pa informacije! Vsekakor pa ne pravim, da bi teh 84% ljudi moralo živeti v pomanjkanju, hotel sem le izpostaviti ironijo ideje o odpravi revščine. Enkrat sem nekje zasledil, da je na dolgi rok naš planet zmožen preživljati le 2 milijardi ljudi, torej če bi zmanjšali svetovno prebivlastvo na 2 milijardi ljudi bi mogoče lahko tudi revščino izkoreninili? Kako pa se zmanjša svetovno populacijo? Jaz mislim, da bo za to poskerbela narava, na ne preveč prijeten način… ali pa nas bo preprosto zakopala kot je dinozavre !

Je odgovoril Churchill na vprašanje, zakaj riše samo pokrajine.

Ševedno sem v postelji, ker se bojim soočiti z koncem tegale tedna. Kolegica me je prosila če bi slikal poroko njenega brata v soboto popoldna. Halo?! tega nisem še nikoli počel… take treme nisem imel še nikoli v življenju! Ljudje mi bodo zaupali ovekovečenje najpomebnejšega trenutka v njunem skupnem življenju…

Upam, da bo kmalu čas za kako avtorsko delo

Sony Ericsson M600i je včeraj prevzel vlogo zvestega spremljevalca :). Tole je doličen telefon, ubistvu je kombinacija dlančnika in telefona, da o vsej naprednejši tehnologiji, po kateri sem bil z 610-ko prikrajšan niti ne govorim! Mogoče kaj več v prihodnosti, sam sem zelo zelo zelo zadovoljen